O projektu

Izvedena raziskava izhaja iz ugotovitve, da je izvajanje javnih politik, programov ter projektov (v nadaljevanju JPPP) v institucionalnem in upravljavsko/izvedbenem pogledu ena najšibkejših točk delovanja slovenske države in njene javne uprave. Trditev potrjujejo številne mednarodne študije, prepočasno izvajanje evropskih direktiv itd. V teoretičnem pogledu se raziskava naslanja na že uveljavljene teorije, kot so institucionalno teorijo (institutional theory), sistemsko teorijo (system theory), teorijo racionalne izbire (theory of rational choice) in pa teorijo dobrega vladanja (good governance).

Javno upravljanje se ne glede na vsebino posameznih politik izvaja na dveh ravneh: 1. politično-institucionalni ter 2. upravno-izvedbeni ali instrumentalni ravni. Obe ravni se bistveno razlikujeta po naravi svojega delovanja. Prva raven je večinoma v domeni politike, ki svoje usmeritve izvaja preko vlade in parlamenta. Predlagani projekt je bil osredotočen na to drugo, to je upravno-izvedbeno raven, ki prek upravnega aparata (organov javne uprave) realizira politično oziroma institucionalno določene cilje in prioritete, ki se preslikajo v množico JPPP.

V Sloveniji primanjkuje celovitejših analiz stanja in slabosti na področju izvajanja in učinkov JPPP. Še manj je zaslediti poizkuse poenotenja pristopov, razvoja enotne metodologije spremljanja in vrednotenja učinkov JPPP. Kazalnikov uspešnosti JPPP se večinoma ne uporablja, IT podpora procesom izvajanja JPPP je šibka. Z razpoložljivimi instrumenti lahko stanje javnih politik le parcialno ocenjujemo. Problem je izrazito interdisciplinaren. Razpoložljiva orodja niti pri pripravi JPPP, še manj pri njihovem spremljanju in evalvaciji niso zadostna. Potrebovali bi interdisciplinarno-sistemske rešitve, ki omogočajo integracijo ključnih pogledov priprave in izvajanja JPPP, med njimi zlasti: institucionalni; normativni; ekonomski/finančni ter organizacijsko/informacijski pogled. 

Cilj projekta je bil na osnovi analize stanja v Sloveniji ter primerjalne študije pristopov v izbranih državah EU, oblikovanje poenotene metodologije ter generičnega integriranega modela za podporo izvajanju in evalvaciji učinkov JPPP. Model podpreti s katalogom kazalnikov in rešitvijo za poenoteno spremljanje in izvajanje JPPP na poljubnem področju.

Model preveriti v realnem okolju slovenskih ministrstev na vsaj treh izbranih JPPP. Ključna dodana vrednost predlaganega modela je integracija različnih vidikov izvajanja JPPP (procesni, ekonomsko/finančni, normativni/regulatorni). Model podpreti z sistemom povezanih in vertikalno združljivih kazalnikov, kar bi omogočalo lažjo evalvacijo učinkov ter povratno zanko v sistemu izvajanja JPPP (feedback) to je ustrezno ukrepanje.

Predlagana raziskava se je naslanjala na izkušnje in pristope projekta KRONOS, zaključen v letu 2014 (http://www.kronos.si/), ki je bil osredotočen na razvoj kazalnikov za evalvacijo politik, programov in projektov e-uprave.