Rezultati in rešitve

Raziskava bo izvedena v treh fazah:

V prvi fazi raziskave bo izvedena analiza izvajanja JPPP v organih javne uprave v Sloveniji, ter primerjalna študija v izbranih državah.

V drugi fazi raziskave bo razvit generični model za izvajanje in evalvacijo učinkov JPPP, ki bo temeljil na lastnem katalogu kazalnikov.

V tretji fazi bo razširjen katalog kazalnikov KRONOS, ki bodo omogočali uporabo modela na poljubnem področju JPPP. Izdelana bo IT rešitev, za uporabo modela in kataloga kazalnikov, preizkušena na treh izbranih področjih izvajanja JPPP.

Raziskava je zasnovana tako, da bo poleg novih teoretičnih spoznanj o vseh ključnih vidikih izvajanja JPPP pripeljala do rezultatov in rešitev, ki bodo bistveno prispevale k krepitvi kompetenc vrhnjih hierarhičnih ravni ministrstev in direktoratov (ter tudi na lokalnih ravni) pri izvajanju JPPP. Katalog kazalnikov bo objavljen kot javna ekspertna baza na spletu (v dveh jezikih).

V 1. fazi raziskave se bomo osredotočili na sklope 1, 2 in 3, ki so vsebinsko in metodološko med sabo povezani.

V okviru sklopa 1 bomo opravili temeljito primerjalno analizo tega področja v izbranih drugih državah EU. Opredelili bomo ključne faze življenjskega cikla izvajanja razvojnih programov, njihove glavne aktivnosti ter glavne nosilce, njihove pristojnosti in odgovornosti. Pri proučevanju pristopov in rešitev drugih držav se bomo posebej osredotočili na umeščenost in organiziranost specializiranih poslovnih funkcij, ki se ukvarjajo za analizo in implementacijo JPPP.

V okviru sklopa 2 bomo izvedli analizo pristopov, organizacijskih rešitev, praks ter kompetenc na področju izvajanja JPPP v ministrstvih in javnih zavodih v Sloveniji, vprašanja povezana z umeščenostjo analitičnih in razvojnih funkcij (policy making units) v izvršne strukture oblasti, to je strukture ministrstev in direktoratov, njihovo organiziranostjo, če sploh obstajajo, kadrovsko zasedenostjo, pristojnostmi, nalogami aktivnostmi itd. Ugotovili bomo v kolikšni meri se ministrstva sistematično ukvarjajo z dolgoročnim razvojem področij, ki jih pokrivajo, v kolikšni meri je razvit strateški menedžment, stanje strateških dokumentov ter njihovega izvajanja. Pri tem bomo posebno pozornost namenili vlogi normativne ureditve tega področja (delitve pristojnosti in odgovornosti) in pomena zanesljivega zagotavljanja finančnih ter kadrovskih virov za uspeh programov in projektov. Analizirali bomo v kolikšni meri uveljavljene strukture v institucijah, ki izvajajo razvojne projekte in programe vplivajo na procese izvajanja (izomorfizem).

Sklop 3 – Študija primera, je namenjen podrobni analizi izvajanja JPPP na enem izbranem področju. Za razliko od sklopa 2, kjer nas bodo zanimale splošne značilnosti izvajanja JPPP se bomo v sklopu 3 še posebej osredotočili na procesne vidike, ki so pomembni za razvoj lastnega modela.

Kot rezultat 1. faze bosta nastale tri študije, ki bodo zanimive za širšo znanstveno in strokovno javnost njihovi izsledki pa bodo služili kot izhodišče za fazo 2.

V 2. fazi raziskave  bomo najprej organizirali mednarodno delavnico na kateri bomo svoje teoretične in praktične izsledke predstavili znanstveni in strokovni javnosti ter preverili izhodišča za razvoj lastnih rešitev. Vse to bo služilo kot odličn a osnova za razvoj lastnega modela za podporo procesom priprave, izvajanja nadzora in in evalvacij JPPP. Najprej bomo razvili in zgradili model medsebojno povezanih in vertikalno združljivih kvantitativnih kazalnikov, ki bodo omogočali bolj transparentno in učinkovito spremljanje razvojnih programov in projektov JS ob upoštevanju administrativnih, socialnih in ekonomskih učinkov. Oboje bo služilo za koncipiranje informacijske platforme, ki bo prenosljiva v različna okolja javnih politik in programov.

Rezultati razvoja modela za spremljanje in vrednotenje razvojnih programov in projektov javnega sektorja bodo pripomogli k ciljnemu vodenju razvojne politike posredno pa tudi k programskemu financiranju predlaganih programov. V okviru koncipiranja in razvoja modela bodo analizirani strateški dokumenti (po izbrani metodologiji, glede na cilje strategije, prioritete, vsebine), na tej osnovi bo izvedeno vrednotenje posameznih programov (tako z vidika prioritet, doseganja ciljev, pravne ureditve, finančnih pogojev).

V 3. fazi raziskave bomo razširili katalog kazalnikov KRONOS na vse kazalnike, ki bodo omogočili uporabo zasnovanega modela ter njegovo preverjanje na različnih področjih JPPP. V zaključni fazi raziskave bom celotno platformo preizkusili na dveh izbranih področjih ter jo skozi empirični preizkus optimizirali. Pregled in analiza obstoječih konceptualnih ter metodoloških rešitev v povezavi z merjenem učinkovitosti in uspešnosti javnofinančnih izdatkov na nacionalni ravni bo ključnega pomena pri optimizaciji modela na primeru Slovenije.

Rezultati spremljanja in vrednotenja strateških dokumentov ter razvojnih politik bodo kot rezultat podali informacije o sprejemljivosti programov, indikatorje o usklajenosti z drugimi programi ter morebitnim podvajanjem kot tudi osnovo za potenciranje delovanja, pa tudi opustitev določenih programov. Vse izsledke, spoznanja in ugotovitve bomo objavili v znanstveni monografiji, ki bo izdana pred zaključkom projekta.